Kolesarjenje po vinskih cestah

Kakšen je teren v resnici

Schilcherland je gričevje – ne gorovje in ne ravnina, izziv pa leži prav vmes. Najvišje vzpetine v bližnji okolici dosegajo dobrih 600 metrov, Reinischkogel dlje proti zahodu okoli 1.460. Kaj to pomeni na kolesu: nobenih dolgih, enakomernih vzponov kot v Alpah, ampak nenehno vzpenjanje in spuščanje čez slemena, vmes pa kratki spusti, ki jih komaj izkoristite.

Praktična posledica je pogosto podcenjena: trideset kilometrov tu po naporu ustreza petdesetim ob reki. Kdor prihaja iz ravninskega kraja in dnevno etapo načrtuje po kilometrih, načrtuje predolgo. Načrtovanje po višinskih metrih ali preprosto po urah deluje bolje.

V zameno dobite nekaj, česar ravne kolesarske poti ne ponujajo: po vsakem vzponu stojite na slemenu z razgledom čez vinograde, in sama pot je program. Kdor želi le od A do B, je na napačnem koncu.

Katere smeri se iz Stainza splačajo

Proti jugu v smeri Deutschlandsberga (okoli 20 kilometrov, z ovinki skozi vinograde precej več): klasična smer ob vinski cesti, z največjo gostoto vinarjev in Buschenschankov na poti. Kot dnevni izlet s postankom dobro izvedljivo; tja in nazaj zapolni cel dan.

Proti severu v smeri Ligista in Voitsberga (okoli 18 do 25 kilometrov): manj vinogradništva, bolj mirno in gozdnato. Grajske ruševine Ligist ležijo tako rekoč ob poti in so dobra točka za obrat.

Krajši krogi okoli St. Stefana ob Stainzu (10 do 20 kilometrov): najbolj očitna izbira za popoldne. Tu leži tudi večina kmetij iz našega pregleda Top 5 Buschenschankov okoli Stainza – tri do šest kilometrov od hiše.

Do Gradca (okoli 40 kilometrov): izvedljivo, a bolj športna odločitev kot užitkarski krog. Večina gostov to pot prevozi z avtom in kolo uporablja na kraju samem.

E-kolo ali ne

Ta regija je eden od primerov, kjer e-kolo ne pomeni udobja, ampak spremeni doseg. Brez motorja realno ostanete v polmeru desetih do petnajstih kilometrov in cilje izbirate po strmini. Z motorjem so iste kmetije na sproščenem popoldanskem krogu, povratna pot po narezku pa ni več tema.

Kdor vozi brez e-kolesa, naj načrtuje dvoje: dovolj vode, ker je na slemenih med kraji malo priložnosti za dopolnitev, in rezervo za povratek, ker gričevje poteka v obe smeri.

Kolesarjenje in vino: kaj upoštevati

Najpogostejša kombinacija je tudi tista, pri kateri gre največkrat kaj narobe: degustacija med potjo, nato še petnajst kilometrov nazaj. Tri čiste rešitve – kmetija v kolesarski razdalji, ki jo dosežete tudi peš ob kolesu; taksi za goste, ki ga ponuja več Buschenschankov v okolici; ali narezek brez vina in degustacija zvečer na lastnem vrtu, s steklenico, ki ste jo vzeli s seboj. Kako poteka popoldne pri vinarju, piše pri Degustaciji vin v Schilcherlandu.

Praktični napotki

Podlaga. Pretežno asfaltirane stranske ceste, vmes poljske poti s trdim gramozom. Trekking ali gravel kolo je najprimernejša izbira; čisto cestno kolo gre po glavnih poteh, a izključi najlepše odseke.

Promet. Ceste skozi vinograde služijo skoraj izključno kmetijam in so temu primerno prazne. Na povezovalnih cestah med večjimi kraji računajte na avtomobile.

Odpiralni časi. Kdor načrtuje krog okoli postanka, naj odpiralne čase preveri vnaprej – Buschenschanki odpirajo sezonsko in pogosto le ob določenih dnevih.

Letni čas. Maj, junij in september so najboljši meseci. Sredi poletja so odprta pobočja od poldneva vroča, pozimi je veliko kmetij zaprtih.

Komu to ustreza

Gostom, ki se raje umirijo dejavno kot povsem mirno – kolesarski izlet povezuje gibanje s pokrajino, ne da bi iz tega nastal športni program. Lastno kolo ali e-kolo je predpogoj; možnosti izposoje v okolici vam na poizvedbo radi povemo.

Kdor regijo raje raziskuje peš, najde konkretne poti z dolžinami in časi pri Pohodništvu okoli Stainza. Vse drugo v okolici je pri Izletniških točkah v Zahodni Štajerski, kdor pa želi iz tega narediti več dni, najde okvir pri Vinskem dopustu na Štajerskem.

Ogled vseh petih stanovanj ali nezavezujoče povpraševanje.